Pomembnejšo odločitev v sodni praksi na področju vračanja daril, ki jih oseba (npr: tast, tašča) podari zakoncema (rojencu in zetu/snahi) kot darilo ob sklenjeni zakonski zvezi, predstavlja odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi Sklep II Ips 218/2017.
V tej prelomni odločitvi se je Vrhovno sodišče oddaljijo od dolgoletne prakse, da v primerih darilnih pogodb med zakonci z razvezo zakonske zveze odpade podlaga (kavza- skupni namen pogodbenih strank), da je pogodba zato nična in da ima darovalec zoper obdarjenca zahtevek na vrnitev, na podlagi neupravičene obogatitve.
Vrhovno sodišče je v letu 1987 sprejelo pravno mnenje, kjer je zapisalo, da je nagib pri darilni pogodbi lahko tako pomemben, da preide v pravno podlago (kavzo) pogodbe, saj sicer do darila ne bi prišlo.
Prenehanje življenjske skupnosti oziroma ločitev partnerjev ali zakoncev je predstavljalo razlog zaradi katere je že sklenjena in realizirana darilna pogodba, s katero sta partnerja oziroma zakonca prejela nepremičnino ali drugo darilo, neveljavna in je bilo mogoče prejeto zahtevati nazaj. Tovrstno stališče in na njem temelječa sodna praksa je tako omogočala, da ničnost pogodbe učinkuje tudi za nazaj, ko je minila ne le sklenitvena, temveč tudi že izpolnitvena faza pogodbe. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je takšno (starejša) razlaga v nasprotju s pravno logiko (pogodbenega prava).
Po mnenju Vrhovnega sodišča namreč ni smiselno, da bi lahko pogodbena podlaga odpadla potem, ko je bila pogodba ne le sklenjena temveč tudi v celoti realizirana.
Povedano še drugače, odpadla podlaga darilne pogodbe zaradi naknadno odpadlega nagiba za njeno sklenitev (prenehanja razmerja pravdnih strank) ne more učinkovati za nazaj in povzročiti naknadne ničnosti pogodbe.
Preklic darilne pogodbe (njena razveljavitev) je tako, poleg sporazumnega prenehanja, mogoča z enostransko izjavo (oblikovalno pravico) iz točno določenih razlogov, ki jih našteva Obligacijski zakonik, preklic pa mora biti opravljen v roku enega leta od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic.
Preklic z enostransko izjavo je tako možen zaradi:
- stiske
- hude nehvaležnosti
- pozneje rojenih otrok
Preklic mora biti opravljen v roku enega leta.
Pred sklenitvijo darilne pogodbe (zlasti pri večjih premoženjskih poslih npr: nepremičninah) se je zato modro posvetovati s pravnim strokovnjakom, ki vas bo na posledice sklenjene darilne pogodbe (in možnosti njene razveze) opozoril.